APDEJT.si

Osemnajst držav članic Evropske unije, med njimi Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Španija, je uradno zaprosilo za dostop do posojil v višini vsaj 127 milijard evrov iz instrumenta za oboroževanje Akcija za varnost Evrope (SAFE). Ta sredstva so namenjena nabavi orožja za Ukrajino in krepitvi evropske obrambe.

Finančni ministri baltskih držav, Latvije, Litve in Estonije, so podpisali skupno pismo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), v katerem so pozvali k nadaljevanju in razširitvi sodelovanja pri krepitvi regionalnega kapitalskega trga. To dejanje kaže na poglobljeno sodelovanje med baltskimi državami, kar je nova informacija, ki ni bila prisotna v prejšnjem povzetku.

V prihodnjem proračunu Evropske unije za obdobje 2028-2034 bo za administracijo namenjenih 117,9 milijarde evrov, kar predstavlja približno 6 % vseh sredstev EU. Ta znesek je za 61,3 % višji kot v obdobju 2021-2027 in bo pokrival stroške deset tisoč delovnih mest, pisarniških prostorov ter visokih plač komisarjev in uradnikov EU. Približno enak znesek naj bi prejela Poljska.

Novi predlog proračuna EU, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je naletel na ostre kritike znotraj Komisije, saj se številni njeni člani ne strinjajo z višanjem proračuna na dva bilijona evrov in s povečanjem pristojnosti Komisije. Poleg tega je predlog proračuna sprožil vprašanja o prihodnosti subvencij za razvoj podeželja v Avstriji, kjer je v igri kar štiri milijarde evrov. Nemški zvezni minister za okolje se je jasno izrekel proti subvencijam za nove jedrske elektrarne iz predvidenega proračuna EU.

Evropska komisija je predstavila osnutek novega večletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki je sprožil politično bitko, saj naj bi določil finančno prihodnost Unije. Evropski poslanec je razkril, da je v predlogu zapisanih 100 milijard evrov za Ukrajino, medtem ko je bilo 84 milijard evrov omejenih za kmetijstvo. Predlog naj bi vodil v izgubo milijard sredstev za Poljsko, kar je dodatno zaostrilo razmere in napovedalo boj za prerazporeditev sredstev med državami članicami.

Evropska komisija je zavrnila zahteve evropskih finančnih institucij glede odprtosti podatkov o varčevalcih, s čimer se je zoperstavila predlogu uredbe FIDA. Hkrati je Bruselj predlagal vzpostavitev novega mehanizma skupnega zadolževanja v višini do 395 milijard evrov za soočanje z velikimi krizami, kot sta pandemija COVID-19 in ruska invazija na Ukrajino. Ta sklad bi zagotavljal posojila državam članicam v težavah. Razkriti so bili tudi ključni elementi reforme Skupne kmetijske politike (SKP), ki je del spornega večletnega proračuna EU.

Kmetijski ministri Evropske unije so se ostro odzvali na osnutek proračuna EU, ki predvideva zmanjšanje kmetijskih subvencij in morebitno ukinitev skupne kmetijske politike (SKP) kot samostojnega programa. Bruselj si je s predlogom, ki del sredstev namenja Ukrajini in obrambi, prislužil kritike skoraj vseh držav članic. Kmetijske organizacije po vsej EU so izrazile protest proti napadu na kmetijstvo.

Evropska komisija je predstavila predlog večletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034 v skupnem znesku 2 bilijona evrov. V skladu s tem predlogom naj bi Hrvaška prejela 16,8 milijarde evrov, medtem ko je Romuniji dodeljenih 60,2 milijarde evrov za nacionalne in regionalne partnerske načrte. Romunija bo tako prejela dvakrat manj sredstev kot Poljska.

Evropska komisija je predstavila osnutek proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki predvideva povečanje celotnega proračuna na 2 bilijona evrov, a hkrati zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko (SKP) na 387 milijard evrov. Namesto kmetijstva se bo več sredstev namenilo za obrambo in varnost, uvajajo pa se tudi štirje novi davki, ki naj bi letno prispevali dodatnih 44 milijard evrov. Predlog proračuna je že naletel na kritike strokovnjakov za prehransko politiko, saj bo zmanjšanje sredstev za kmetijstvo močno prizadelo kmetovalce. Kljub splošnim pomislekom naj bi bil predlog za Poljsko bolj ugoden od prvotnih napovedi. O predlogu se bodo države članice EU zdaj pogajale, pri čemer bo veliko odvisno od podrobnosti, zlasti glede financiranja in novih virov. Predlog, ki so ga predstavili, je šele začetek pogajanj, kot je dejal češki minister Dvořák.

Hrvaški premier Plenković je izjavil, da pričakuje dve leti pogajanj o predlogu proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki znaša dva bilijona evrov. Kljub splošnim pomislekom glede predloga je izrazil optimizem glede izida pogajanj za Hrvaško.

Evropska komisija je predlagala nov sedemletni proračun Evropske unije za obdobje 2028-2034 v višini dveh bilijonov evrov, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s trenutnim proračunom. Predlog vključuje podvojitev sredstev za Ukrajino, s predlaganim skladom v višini 100 milijard evrov, ter petkratno povečanje naložb, povezanih z obrambo. Cilj je tudi povečanje fleksibilnosti proračuna. Medtem ko nekatere države članice, kot je Finska, pozivajo k zmernosti glede skupne višine proračuna, pa podpirajo dodelitev sredstev za obrambo, konkurenčnost in Ukrajino. Ukrajinski parlament je medtem v prvem branju podprl spremembe zakona o državnem proračunu za leto 2025, namenjene finančni podpori varnostnemu in obrambnemu sektorju.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da predlaganemu novemu proračunu Evropske komisije (EK) manjkajo jasne strateške osnove in da bi takšen proračun uničil Evropsko unijo. Poudaril je, da bi se moralo petkrat več denarja nameniti za obrambo.

Češka je v prvem polletju letos iz skladov Evropske unije prejela 24 milijard čeških kron več, kot jih je vplačala v proračun EU. Slovaška je medtem pospešila črpanje eurofondov in do konca junija prejela 1,099 milijarde evrov od skupno 12,79 milijarde evrov, ki so ji na voljo v programskem obdobju 2021–2027.

Madžarski premier Viktor Orbán je v jutranji oddaji Kossuth Radia 'Jó Reggelt, Magyarország!' močno kritiziral predlagani proračun Evropske unije, češ da je njegov edini cilj vključitev Ukrajine v EU, kar bi po njegovem mnenju uničilo unijo. Primerjal je pristop Ukrajine k EU z migracijami in dejal, da je to kot 'rezanje v živo meso', kar bi lahko povzročilo izkrvavitev 'bolnika' (EU). Orbán je izrazil zaskrbljenost glede notranjih in zunanjih političnih dogodkov, ki vplivajo na Madžarsko in EU.

Varčne članice Evropske unije, vključno z Belgijo, so ostro kritizirale in zavrnile "megalomanske" predloge Bruslja za nov večletni proračun EU. Kot so poudarile, takšne zahteve po povečanju prispevkov državljani ne morejo razumeti. Belgijska vlada je posebej poudarila, da povečanje njihovega prispevka k evropskemu proračunu "ni opcija".

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je izrazil ostro kritiko na predlog dolgoročnega proračuna EU, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Klingbeil meni, da je predlog, ki vključuje obremenjevanje podjetij in prenos prihodkov od trošarin na tobak EU, nesprejemljiv za Nemčijo. Njegovo stališče podpira tudi nemška vlada, ki zavrača povečanje proračuna EU v času, ko se države članice trudijo stabilizirati svoje finance. Poleg proračunskih vprašanj je Klingbeil med srečanjem G20 v Durbanu izrazil upanje na rešitev carinskega spora med ZDA in EU ter poudaril potrebo po krepitvi sodelovanja z Afriko, saj sta Rusija in Kitajska povečali svoj vpliv na celini. V Ukrajini je medtem parlament potrdil novo ministrsko predsednico Svyrdenko, kar kaže na preoblikovanje vlade.

Predlog proračuna Evropske unije, ki je bil predstavljen, kaže na občutno zmanjšanje kmetijskih subvencij, saj se večji del sredstev preusmerja v podporo Ukrajini. Ta poteza je povzročila zaskrbljenost med evropskimi kmeti in državami članicami, saj bi imela lahko uničujoče posledice za kmetijski sektor. Kritiki opozarjajo, da bi Bruselj s tem pridobil izjemno moč, medtem ko bi vsi, razen Ukrajine, utrpeli škodo. Podrobnosti predloga kažejo na preusmeritev sredstev, kar povzroča nemir v kmetijskem sektorju po vsej EU.

Evropska komisija je predstavila sedemletni predlog proračuna Evropske unije za obdobje 2028-2034, znan kot večletni finančni okvir (MFF), v višini 1.800 do 1.816 milijard evrov, kar predstavlja 1,26 % bruto nacionalnega dohodka. Italijanski minister Lollobrigida je poudaril, da predlog ne dosega zastavljenih ciljev, še posebej glede podpore kmetijstvu. Predlog je že povzročil delitve in kritike med državami članicami, kar napoveduje dolgotrajen postopek potrjevanja. Vendar pa je bilo potrjeno, da bo imel predor Brenner ponovno na voljo evropska sredstva za promet, saj bo evropski program za mobilnost skupno mobiliziral 81,4 milijarde evrov.

Madžarski premier Viktor Orbán je v radijskem intervjuju ponovno poudaril svoje stališče, da bo osnutek proračuna Evropske unije uničil unijo, saj je njegov cilj finančna priprava na vstop Ukrajine v EU. Primerjal je situacijo z zdravnikom, ki 'reže v živo meso', kar bi povzročilo izkrvavitev pacienta. Poleg tega je Orbán prvič v radijskem intervjuju spregovoril o rešitvi posojilojemalcev v tuji valuti, kjer naj bi pomagali več sto tisoč družinam, kar je bilo v nasprotju s pravom Evropske unije, kot je ugotovilo Sodišče Evropske unije.

Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil močno nasprotovanje predlaganemu proračunu Evropske unije, ki bi po njegovem mnenju prikrito omogočil vstop Ukrajine v EU. Orbán je v pogovoru za radio Kossuth poudaril, da bi bil vstop Ukrajine v unijo nepopravljiv korak, saj je "če jo spustite noter, je ne boste dobili ven". Madžarska obravnava predlog proračuna kot "ukrajinofilnega" in zavajajočega, medtem ko Poljska, ki je prav tako deležna novega sedemletnega finančnega načrta, to ocenjuje kot veliko zmago. Razlike v stališčih med Madžarsko in Poljsko glede ocenjevanja finančnega načrta EU in podpore Ukrajini so postale očitne.